Mehanika

Mehanika je največja in najstarejša veja fizike. Preučuje oblike gibanja materije in spremembe položaja snovnih teles v prostoru pod vplivom sil.

V osnovi delimo mehaniko na kinematiko, ki preučuje gibanje teles, ne da bi se zanimala za vzrok gibanja, statiko, ki obravnava sisteme v ravnovesju, pri katerih je vsota vseh zunanjih sil in navorov enaka nič, ter dinamiko, ki obravnava gibanje teles pod vplivom sil ali navorov. Razširjena mehanika pa je še relativistična mehanika, ki obravnava obnašanje teles pri hitrostih, ki niso majhne v primerjavi s hitrostjo svetlobe, ter kvantna mehanika, ki obravnava obnašanje zelo majhnih delcev, kot so atomi, elektroni in podobno.

Klasično mehaniko imenujemo tudi Newtonska mehanika, saj izhaja iz treh osnovnih aksiomov mehanike, ki jih je formuliral Isaac Newton (Zakon o vztrajnosti, Newtnov zakon gibanja in Zakon o vzajemnem učinku).

Zakoni mehanike se široko uporabljajo pri reševanju različnih in pogosto zelo zapletenih tehničnih problemih, kot so projektiranje in gradnje v gradbeništvu, načrtovanje in izdelava strojev, mehanizmov, prevoznih sredstev, umetnih satelitov ter pri preučevanju nebesnih teles.

Ljudje smo že v davni preteklosti uporabljali znanje iz mehanike. Veliko največjih človeških pridobitev in odkritij, kot so Egipčanske piramide, viseči vrtovi Babilona, luke stare Grčije, mostovi in vodovodi starega Rima, Ljubljansko kolo (staro približno 5150 let), preučevanju gibanja nebesnih teles iz začetka človeške civilizacije temeljijo na znanju in uporabi mehanike.