Fizika

Človek je radovedno bitje in od nekdaj je želel razumeti naravo okoli sebe, zakaj telesa padajo proti Zemlji, zakaj se premikajo zvezde na nebu, zakaj se določeno telo giblje, kako nastane nekaj tako lepega, kot  je mavrica. Ta radovednost je osnova znanstveni vedi, fiziki.  Fizika spada med najstarejše znanosti, pred več kot dvema tisočletjema je bila del tako imenovane naravne filozofije skupaj s kemijo, biologijo in matematiko,  v času renesanse in razcveta znanosti pa se je  začela razvijati kot samostojna znanstvena veda.

Ko se otrok igra z igračami ob vodi, hitro ugotovi, da nekatere plavajo na površju, druge pa potonejo.  Za to je odgovorna sila vzgona, ki jo je prvi opisal že grški filozof Arhimed, ki je med kopanjem prišel do spoznanja, kako bi ugotovil, če so zlati kraljevi kroni dodali preveč srebra.

Tako kot otroka najprej zanimajo preprosta vprašanje glede naravne okoli sebe in šele kasneje začne postavljati bolj kompleksna vprašanja, tako se je tudi razumevanje naravnih pojavov razvijalo od preprostejših do bolj kompleksnih.  Od razumevanja privlačne gravitacijske sile Zemlje, obnašanja plinov,  upogibanja palic pod obremenitvami do splošne relativnostne teorije in danes zelo pomembnih dognanj na področju kvantne fizike.  Fizika nas v vsakdanjem življenju spremlja na vsakem koraku. Ko se usedemo v avto, se v motorju začne dogajati ponavljajoč proces stiskanja, segrevanja, razširjanja in ohlajanja mešanice zraka in goriva. Osnove tega procesa se skrivajo v razumevanju obnašanja plinov (plinska enačba in plinski zakoni).  Če pride do prometne nesreče, lahko na podlagi zavornih sledi s preprostimi računi ugotovijo hitrosti udeleženih vozil pred nesrečnim dogodkom.
Z razumevanjem prenašanja toplote in toplotnih izgub se lahko kaj hitro izognemo prevelikemu računu za ogrevanje, če le nekaj denarja investiramo v boljše izolacijske materiale.

Ko prižgemo katerokoli električno napravo, od navadne žarnice preko vseh kuhinjskih aparatov do televizorja in prenosnega računalnika, se v ozadju skriva električni tok.

V skoraj vsakem mobilnem telefonu se že skriva GPS naprava za določanje našega položaja.  Tega zagotovo ne bi imeli brez satelitov, ki krožijo nad Zemljo. Že pri razumevanju kroženja se tu srečamo s fiziko, da o razmišljanju o tem, kako ta satelit kroži nad Zemljo in pri tem ne pade dol, sploh ne govorimo.  Sam GPS pa bi bil brez Einsteinove splošne teorije relativnosti  praktično neuporaben, saj bi bilo določanje položaja enostavno premalo natančno.

Če se le malce ozremo okoli sebe, lahko hitro začnemo naštevati fizikalne pojave (in ta seznam hitro postane neobvladljivo dolg), ki nas v vsakodnevnem življenju obkrožajo, le da pri tem malokrat pomislimo, da se je moral nekdo potruditi in najprej razumeti dogajanje okoli sebe, da je potem lahko to znanje prenesel v vsakdanje življenje v obliki vseh pripomočkov, ki jih imamo za samoumevne.