Angleščina

Angleški jezik je uradni jezik v 54 državah, v 27 pa je prevladujoč jezik brez uradnega statusa in je jezik vlade oziroma parlamenta. Prav tako pa se angleščina uporablja v večini mednarodnih zvez kot so EU, ZN, NATO, itd. Zato ni nič presenetljivega, da je njena uporaba tako razširjena, saj je angleščina materni jezik približno 380 milijonom govorcem, drugi jezik pa skoraj 2 bilijonoma ljudi.  Angleščina je jezik znanosti, računalništva (interneta), letalstva, diplomacije in turizma, igra pa nepogrešljivo vlogo v kulturnem, političnem in ekonomskem življenju celotnega prebivalstva na Zemlji, saj eden od vsakih šestih ljudi govori angleško.

Angleški jezik je po izvoru germanski jezik, ki pa v svoje obsežno besedišče šteje še besede iz francoskega, latinskega, grškega in arabskega jezika, kakor tudi nešteto besed neznanega izvora, saj je angleščina tisti jezik, ki ima najbolj obsežno besedišče. Glavni razlog za takšno bogastvo besed je dejstvo, da je angleščina izjemno odprt in živ jezik, ki neprestano uvaja nove besede, ali pa si jih izposoja iz drugih jezikov in jih »poangleži«.  Zaradi tako obširne uporabe in neskončnih možnosti izražanja je angleščina na dobri poti, če ni že na samem cilju, da postane neuraden mednarodni jezik komunikacije, kar gre v nos včasih prestižnemu dvornemu jeziku – francoščini, in nekoč jeziku poslovnega sveta – nemščini.

Zaradi svojega izvora, spreminjanja skozi čas, uvajanja tujk, neomejenih možnosti izražanja in kompleksne slovnice, črkovanja in izgovarjave pa velikokrat pride do napak, nejasnosti in napačnih interpretacij pomena. Te lahko nosijo negativne posledice s potencialno katastrofalnim izidom, zato se uporablja tudi tako imenovana osnovna in poenostavljena verzija angleškega jezika, ki ima omejen in relativno majhen nabor besed s poenostavljeno slovnico. Za to nedvoumno angleščino, ki je dovolj za osnovno komunikacijo in za na specifičnemu področju omejeno uporabo, pa je rečeno, da se jo nauči v 7 tednih, medtem ko za angleški jezik potrebujemo 7 let.