Je državni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Maturitetne izpite opravljajo hkrati, po enakih postopkih in pravilih ter v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili.
S splošno maturo se je sistemsko uredil prehod med srednjo šolo in univerzo, večinoma brez zahtevanega preizkusa znanja, potrebnega za izbiro kandidatov na univerzi.
Z opravljeno splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji gimnazijskega programa ali programa maturitetnega tečaja. Z njo si kandidati po opravljeni gimnaziji ali maturitetnem tečaju pridobijo srednjo izobrazbo.
Opravljena splošna matura omogoča predvsem:
Splošno maturo lahko opravlja kandidat po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju.
Pravico do opravljanja splošne mature imajo tudi vsi kandidati, ki v koledarskem letu napolnijo 21 let ali več in niso zaključili srednje šole, kar pomeni, da predhodnja izobrazba ni potrebna. Ti kandidati lahko pristopijo k opravljanju splošne mature in jim je z uspešno opravljeno maturo priznana V. stopnja izobrazbe, smer ni definirana. Vsak, ki pristopi k maturi kot “21 letnik” ima pravico opravljati maturo v dveh delih. Obvezna je prijava k maturi v spomladanskemu roku, maturo pa je možno opravljati delno v spomladanskem in delno v jesenskem roku. Za vpis v višje in visokošolske zavode se kandidatu šteje uspeh na maturi v 100%.
Posamezne izpite splošne mature pa lahko opravljajo kandidati, ki:
Kandidati opravljajo splošno maturo iz 5 predmetov, treh obveznih predmetov (matematika, slovenščina in tuj jezik) ter dveh izbirnih predmetov.
Kandidat lahko izbere še tretji predmet izbirnega dela splošne mature (šesti predmet). V splošnem uspehu se upoštevata dva najbolje ocenjena izbirna predmeta. Pozitivno ocenjeni šesti predmet tudi ne more nadomestiti negativno ocenjenega 1. ali 2. izbirnega predmeta. Če kandidat pri maturi ni pozitivno ocenjen iz 6. predmeta, to ne vpliva na uspeh pri maturi.
(vsebinski in terminološki opis zakonsko določenega maturitetnega tečaja)
Maturitetni tečaj daje osnovo za znanje, ki ga kandidati potrebujejo za opravljanje splošne mature.
V maturitetni tečaj za odrasle se lahko vključijo vsi, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed navedenih pogojev:
Šolanje v maturitetnem tečaju se zaključi z maturo. Maturo opravljajo odrasli kandidati skupaj z rednimi dijaki, in sicer lahko v dveh rokih: spomladanskem (junija) in jesenskem (avgusta in septembra). Kandidat, ki želi na maturo in v letu opravljanja mature še ni star 21 let, mora uspešno zaključiti najprej maturitetni tečaj (to pomeni, da mora opraviti najprej izpite v maturitetnem tečaju ali pa sproti s kontrolnimi nalogami in ustnim spraševanjem pridobiti pozitivne ocene v maturitetnem tečaju). Vendar zaključen maturitetni tečaj brez opravljene mature ne da nobene formalne izobrazbe. Slušateljem omogoča le opravljanje mature. Opravljena matura pa pomeni tudi pridobitev formalne izobrazbe V. stopnje in s tem omogoča vpis na fakulteto.
Program priprave na maturo je vsebinsko enak maturitetnemu tečaju. Razlika je ta, da je ta program neformalen in udeleženci zato ob vpisu ne pridobijo posebnega statusa. Maturitetni tečaj, kot redno obliko izobraževanja, kjer udeleženec pridobi status dijaka oziroma status udeleženca izobraževanja odraslih izvajajo nekatere gimnazije. V centru za inštrukcije Horizont izvajamo priprave na maturo.